Center ponuja širok spekter informacij o dolgotrajni oskrbi, pravicah starejših ter razpoložljivih storitvah. Poleg tega omogoča naročilo storitev, ki pomagajo pri vsakdanjih opravilih, kar je še posebej pomembno za tiste, ki zaradi starosti ali zdravstvenih težav ne morejo več samostojno opravljati določenih dejavnosti.

Naš namen je zagotoviti strokovno, dostopno in varno pomoč, ki podpira ohranjanje samostojnosti starejših ter izboljšuje njihovo kakovost življenja. 

Center sodeluje z lokalnimi skupnostmi, zdravstvenimi institucijami in drugimi organizacijami, da bi zagotovil celovite rešitve in podporo, prilagojeno individualnim potrebam uporabnikov.

Glavni cilj centra je zagotavljanje celovite podpore, ki omogoča starejšim, da živijo varno, dostojanstveno in samostojno v svojem domu.

Osnovni podatki o operaciji

• Naziv operacije: SENIOR-KO – podporne storitve za samostojno življenje
• Upravičenec: ZAVOD KONC, so.p.
• Operacija je financirana v okviru Programa evropske kohezijske politike 2021–2027, in sicer 85 % sredstva EU (ESRR) in15 % slovenska udeležba (proračun Republike Slovenije)
• Celotna vrednost operacije: 77.056,00 EUR
• Višina sofinanciranja: 77.056,00 EUR
• Obdobje izvajanja: od 1. 11. 2025 do 31. 10. 2026
• Območje izvajanja: Koroška regija

Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru Programa evropske kohezijske politike 2021–2027 v Sloveniji.

🧩 Kratka predstavitev operacije

Operacija SENIOR-KO je namenjena razvoju celovitih podpornih storitev za starejše, ki jim omogočajo varno, kakovostno in čim daljše samostojno življenje doma. Projekt odgovarja na izzive starajoče se družbe in pomanjkanje dostopnih, usklajenih ter zanesljivih storitev za starejše v domačem okolju.

V okviru operacije se vzpostavlja klicno-informacijski center in podporna digitalna rešitev, ki starejšim in njihovim svojcem omogoča, da na enem mestu pridobijo informacije in naročijo različne podporne storitve preverjenih lokalnih ponudnikov.

🎯 Namen in cilji operacije

Namen operacije je izboljšati kakovost življenja starejših ter zmanjšati tveganje za prezgodnjo institucionalizacijo z razvojem dostopnih storitev v skupnosti.

Ključni cilji operacije so:

• vzpostaviti delujoč klicno-informacijski center za starejše,
• omogočiti dostop do vsaj 15 vrst podpornih storitev na domu,
• vključiti najmanj 150 uporabnikov storitev,
• povezati najmanj 30 lokalnih ponudnikov storitev,
• prispevati k razvoju srebrne ekonomije in socialnih inovacij,
• okrepiti socialno vključenost starejših ter razbremeniti njihove svojce.

📊 Kazalniki in pričakovani rezultati

Z operacijo bodo doseženi naslednji merljivi rezultati:

• vzpostavljena nova oziroma izboljšana storitev (klicni center in digitalna platforma),
• najmanj 1.800 obravnavanih klicev ali zahtevkov v času trajanja projekta,
• povečana dostopnost storitev za starejše po povprečno nižjih cenah,
• nova delovna mesta pri lokalnih ponudnikih storitev, tudi za ranljive skupine,
• izboljšana socialna vključenost in zmanjšana osamljenost starejših.

🔔 Obveščanje javnosti

Upravičenec bo javnost o poteku operacije obveščal:

• preko spletne strani,
• preko družbenih omrežij,
• z objavami ob ključnih mejnikih in ob zaključku operacije.

✅ Doseženi rezultati projekta

KAZALNIKI REZULTATA

Obvladovanje stresa ne pomeni, da bomo živeli brez obremenitev. Pomeni, da razvijemo načine, s katerimi telesu in umu pomagamo, da se po napornih trenutkih ponovno uravnovesita.

Zavedanje kot prvi in najpomembnejši korak

Velikokrat delujemo na “avtopilotu”. Dan zapolnimo z opravili, odgovarjamo na sporočila, rešujemo naloge in ob tem sploh ne opazimo, kako napeto je naše telo ali kako hitro dihajo naše misli. Stres pogosto prepoznamo šele takrat, ko se pokaže skozi utrujenost, razdražljivost, napetost v ramenih ali težave s spanjem.

Zavedanje pomeni, da si dovolimo za trenutek ustaviti in preveriti svoje stanje. Kako se počutim? Kako diham? Kje v telesu čutim napetost? Že to, da si zastavimo ta vprašanja, ustvarja majhen, a pomemben premor med situacijo in našim odzivom.

Ko si priznamo: »Trenutno sem pod stresom,« zmanjšamo moč avtomatskih reakcij. Namesto da bi delovali impulzivno, dobimo priložnost za bolj zavesten odziv. Zavedanje ne odpravi stresa, nam pa omogoči, da ga ne ignoriramo.

Dobrodošla praksa je tudi kratko dnevno preverjanje počutja – morda zjutraj ali zvečer – ko se za nekaj minut ustavimo in ocenimo, kako smo. Ta navada postopoma krepi stik s sabo in pomaga prepoznati napetost že v začetni fazi.

Dihanje – najpreprostejše orodje za umiritev

Dihanje je ena redkih telesnih funkcij, ki poteka samodejno, hkrati pa jo lahko zavestno nadzorujemo. Prav zato je dihanje tako učinkovito orodje pri obvladovanju stresa.

Ko smo pod pritiskom, dihamo plitko in hitro. Telo preide v stanje pripravljenosti, srčni utrip se pospeši, mišice se napnejo. Z zavestnim upočasnjevanjem diha telesu sporočamo, da nevarnosti ni in da se lahko umiri.

Preprosta tehnika, ki jo lahko uporabimo kjerkoli:

• počasen vdih skozi nos (štetje do 4),
• kratek premor,
• počasen izdih skozi usta (štetje do 6).

Daljši izdih je še posebej pomemben, saj pomaga aktivirati mehanizme sprostitve v telesu. Že nekaj minut takšnega dihanja lahko zmanjša napetost in upočasni miselni tok.

Dihanje lahko vključimo tudi v vsakodnevne situacije – med čakanjem v vrsti, pred pomembnim pogovorom ali po napornem dnevu. Ni treba, da sedimo v tišini ali izvajamo posebno tehniko. Dovolj je, da za nekaj trenutkov zavestno upočasnimo ritem diha.

Kratke pavze čez dan

Stres se pogosto kopiči zato, ker si ne vzamemo odmora. Tudi kratek premor – nekaj minut hoje, raztezanja ali tišine – lahko pomaga zmanjšati napetost. Pavza ni znak neučinkovitosti, temveč način, kako ohraniti zbranost in energijo skozi dan.

Redne kratke prekinitve preprečujejo, da bi se napetost nalagala do točke izčrpanosti.

Gibanje kot naravni regulator stresa

Telesna aktivnost je eden najučinkovitejših načinov za zmanjševanje stresa. Med gibanjem telo sprošča napetost, hkrati pa se sproščajo snovi, ki izboljšajo razpoloženje. Ni nujno, da gre za intenziven trening – že sprehod, raztezanje ali lahkotno kolesarjenje pomagajo uravnotežiti telo in misli.

Pomembno je, da izberemo obliko gibanja, ki nam ustreza in jo lahko vključimo v svoj ritem.

Postavljanje meja in realna pričakovanja

Velik del stresa izhaja iz občutka, da moramo narediti preveč v premalo časa. Učenje postavljanja meja in prilagajanja pričakovanj je pomemben del skrbi zase. Včasih je najbolj učinkovita tehnika za obvladovanje stresa prav odločitev, da določene naloge prestavimo ali zavrnemo.

Obvladovanje stresa ne pomeni, da zmoremo vse, temveč da znamo prepoznati svoje meje.

Dovolj počitka kot osnova odpornosti

Kakovosten spanec je temelj odpornosti na stres. Ko smo spočiti, se lažje soočamo z izzivi. Ko smo utrujeni, je tudi manjša obremenitev lahko videti večja. Reden ritem spanja, večerna umiritev in zmanjšanje uporabe zaslonov pred spanjem so preprosti koraki, ki dolgoročno povečujejo odpornost.

Majhni koraki, ki gradijo notranjo stabilnost

Ni potrebno, da uvedemo vse tehnike naenkrat. Dovolj je, da izberemo eno ali dve, ki ju lahko vključimo v vsakdan. Doslednost je pomembnejša od popolnosti.

Obvladovanje stresa je proces. Ko se naučimo prepoznati napetost, si dovolimo ustaviti in zavestno zadihati, postopoma gradimo več notranje stabilnosti in miru – tudi v zahtevnih obdobjih.

Zdrav življenjski slog ni enak v vseh obdobjih življenja. Potrebe telesa, količina energije, vsakodnevne obveznosti in življenjske okoliščine se skozi leta spreminjajo. Prav zato je pomembno, da zdravje razumemo kot proces prilagajanja in ne kot niz pravil, ki bi veljala enako za vse.

Kar je primerno v enem obdobju, se lahko v drugem spremeni – in to je povsem normalno.

Otroštvo – temelji za zdrave navade

Otroštvo je obdobje, ko se oblikujejo prve navade, odnos do hrane, gibanja in skrbi zase. Otroci se ne učijo predvsem iz navodil, temveč iz zgleda. Način življenja v družini močno vpliva na to, kako bodo kasneje razumeli zdravje in skrb zase.

Kot starši lahko veliko naredimo že z ustvarjanjem spodbudnega okolja. Redni obroki, raznolika prehrana in skupni obroki za mizo pomagajo otrokom razviti pozitiven odnos do hrane. Pomembno je, da hrane ne delimo strogo na »dobro« in »slabo«, temveč otrokom omogočimo, da spoznavajo različne okuse brez pretiranega pritiska.

Gibanje naj bo del vsakdana in povezano z igro ter druženjem. Skupni sprehodi, igra na prostem, vožnja s kolesom ali športne dejavnosti otrokom pomagajo razviti naravno povezanost z gibanjem. Prav tako so pomembni dovolj spanja, občutek varnosti in odprta komunikacija. Duševno zdravje se začne graditi že v zgodnjih letih – s podporo, razumevanjem in občutkom, da so otrokova čustva sprejeta.

Cilj ni popolnost, temveč doslednost in zgled. Otroci, ki odraščajo v okolju, kjer je zdrav življenjski slog nekaj naravnega, bodo te navade lažje ohranjali tudi kasneje.

Obdobje srednje šole in študija

Srednja šola in študij sta obdobji velikih sprememb. Urniki so pogosto neredni, obveznosti se povečajo, mnogi se prvič soočijo z večjo samostojnostjo pri prehrani, spanju in organizaciji časa. Rutine se lahko hitro porušijo.

Pogoste so neredne ure spanja, preskakovanje obrokov, hitra izbira hrane, dolgotrajno sedenje in več stresa zaradi šolskih ali študijskih obveznosti. Zdrav življenjski slog v tem obdobju ne pomeni popolne discipline, temveč predvsem vzpostavljanje osnovnih navad, ki pomagajo ohranjati ravnovesje.

Redni obroki, dovolj tekočine, vsaj nekaj gibanja čez dan in kakovosten spanec imajo velik vpliv na koncentracijo, energijo in duševno počutje. Gre za čas učenja – ne le v šoli ali na fakulteti, temveč tudi o lastnih potrebah, mejah in zmožnostih.

Mladost in zgodnja odraslost

V zgodnji odraslosti je telo praviloma še vedno precej vzdržljivo, regeneracija hitra, a odgovornosti postopoma naraščajo. V tem obdobju pogosto oblikujemo dolgoročne navade, povezane z delom, prehrano, gibanjem in načinom soočanja s stresom.

Zdrav življenjski slog pomeni ohranjanje rednega gibanja, uravnoteženo prehrano, skrb za duševno ravnovesje in dovolj počitka kljub obveznostim. Navade, ki jih utrdimo v tem obdobju, pogosto vplivajo na naše zdravje v naslednjih desetletjih.

Srednja leta – ravnovesje med obveznostmi

V srednjem življenjskem obdobju se pogosto povečajo obremenitve – služba, družina, skrb za druge. Časa zase je lahko manj, stres pa večji. Prav zato je v tem obdobju še posebej pomembno zavestno vključevanje skrbi zase.

To lahko pomeni načrtovanje gibanja vnaprej, več pozornosti pri prehrani, skrb za kakovosten spanec in postavljanje meja. Zdrav življenjski slog tukaj pomeni predvsem ohranjanje ravnovesja med obveznostmi in lastnim zdravjem.

Zrelejša leta – ohranjanje vitalnosti

V poznejših letih postane ohranjanje gibljivosti, moči in ravnotežja še pomembnejše. Redna telesna aktivnost pomaga ohranjati samostojnost in dobro počutje. Prav tako je pomembna uravnotežena prehrana z dovolj beljakovinami, vlakninami in tekočine.

Duševno zdravje ostaja ključno – socialni stiki, občutek smisla in vključevanje v dejavnosti pomembno prispevajo h kakovosti življenja. Zdrav življenjski slog v tem obdobju ni usmerjen v dosežke, temveč v ohranjanje vitalnosti in kakovosti vsakdana.

Prilagajanje kot ključ

Najpomembnejše sporočilo je, da zdrav življenjski slog ni statičen. Ne ostane enak, temveč se razvija skupaj z nami. V različnih življenjskih obdobjih se spreminjajo prioritete, zmožnosti in potrebe.

Skrb za zdravje pomeni, da te spremembe sprejmemo in se jim prilagodimo – brez primerjanja s preteklostjo ali drugimi.

Zdravje kot dolgoročna naložba

Zdrav življenjski slog ni tekmovanje in ni projekt s končnim datumom. Je dolgoročna naložba v dobro počutje, energijo in kakovost življenja – v vseh življenjskih obdobjih.

Vsako obdobje prinese svoje izzive in prednosti. Ko znamo svoje navade prilagajati, lahko zdravje ohranjamo na način, ki je realen, vzdržen in v skladu z našim življenjem.

Koncept “zdravega krožnika” nam pomaga, da si obrok predstavljamo vizualno in preprosto. Ne gre za dietni model, temveč za orientacijo, ki nam pomaga ustvariti ravnovesje na krožniku.

Osnovna razporeditev na krožniku

Eden najbolj enostavnih načinov za sestavo uravnoteženega obroka je, da si krožnik razdelimo na tri dele.

Polovico krožnika naj predstavlja zelenjava.
Zelenjava je pomemben vir vitaminov, mineralov in vlaknin. Vlaknine podpirajo prebavo, pomagajo pri občutku sitosti in prispevajo k stabilnejši ravni energije. Različne barve zelenjave pomenijo tudi različna hranila, zato je dobro, da krožnik ni enobarven. Zelenjava obroku doda volumen in hranilno vrednost brez občutka teže.

Četrtina krožnika naj vsebuje vir beljakovin.
Beljakovine so pomembne za obnovo in gradnjo tkiv ter za občutek sitosti po obroku. Lahko izbiramo med različnimi viri – stročnice, jajca, ribe, meso, mlečni izdelki ali rastlinski nadomestki. Beljakovine pomagajo, da nas obrok nasiti za dalj časa in preprečujejo hiter padec energije.

Četrtina krožnika naj predstavlja vir ogljikovih hidratov.
Ogljikovi hidrati so glavni vir energije za telo in možgane. Pomembno je, da jih ne izključujemo, temveč izbiramo kakovostne vire, kot so polnozrnata žita, krompir, riž ali testenine. Pravilna količina ogljikovih hidratov omogoča stabilno energijo skozi dan.

Takšna razporeditev pomaga ustvariti ravnovesje med hranili, ki jih telo potrebuje za delovanje.

Zakaj je raznolikost pomembna

Raznolikost je eden ključnih temeljev zdrave prehrane. Nobeno posamezno živilo ne vsebuje vseh hranil, ki jih telo potrebuje. Prav zato je pomembno, da kombiniramo različne skupine živil in skozi dan ali teden vključujemo različne izbire.

Različna zelenjava prinaša različne vitamine in antioksidante. Različni viri beljakovin imajo različno sestavo aminokislin in drugih hranil. Raznoliki ogljikovi hidrati prispevajo k različnim količinam vlaknin in mineralov.

Raznolikost ni pomembna le zaradi hranilne vrednosti, temveč tudi zaradi odnosa do hrane. Ko si dovolimo pestrost okusov in tekstur, prehrana ne postane monotona ali omejujoča. To zmanjšuje občutek strogosti in dolgoročno podpira vzdržen način prehranjevanja.

Zdrav krožnik zato ni vedno enak – spreminja se glede na sezono, razpoložljivo hrano, naše potrebe in življenjski ritem.

Maščobe kot del ravnovesja

Tudi maščobe imajo pomembno mesto na krožniku. Kakovostne maščobe, kot so olivno olje, oreščki, semena ali avokado, prispevajo k občutku sitosti in pomagajo pri absorpciji nekaterih vitaminov. Pomembno je, da jih vključujemo zmerno in kot del celotnega obroka.

Maščobe niso nekaj, česar bi se morali izogibati, temveč del uravnoteženega prehranjevanja.

Prilagajanje potrebam posameznika

Zdrav krožnik ni enak za vse. Potrebe se razlikujejo glede na starost, spol, telesno aktivnost in življenjsko obdobje. Nekdo, ki je bolj telesno aktiven, bo morda potreboval več ogljikovih hidratov, medtem ko bo drugi več pozornosti namenil beljakovinam ali količini obroka.

Pomembno je, da osnovno razporeditev razumemo kot okvir, ki ga prilagodimo sebi.

Zdrav krožnik kot vodilo, ne pravilo

Zdrav krožnik ni seznam strogih pravil, temveč preprosto vodilo. Ni nujno, da vsak obrok vsebuje vse elemente v popolnem razmerju. Pomembnejše je, da skozi dan ali teden ustvarimo ravnovesje.

Ko razmišljamo o obroku kot o kombinaciji različnih skupin živil, postane sestavljanje obrokov bolj preprosto in manj obremenjujoče. Zdrav krožnik nam pomaga ohranjati širšo sliko – brez pretiranega nadzora, a z dovolj strukture, da podpira naše zdravje.

Zdrava prehrana ni enkraten projekt, temveč del življenjskega sloga, ki se skozi čas spreminja in prilagaja našemu ritmu.

Zdrava prehrana kot del vsakdana

Zdrava prehrana v vsakdanjem življenju ne pomeni popolnih obrokov ali doslednega sledenja prehranskim smernicam. Pomeni predvsem odnos do hrane, ki je realen in prilagodljiv. V praksi to pomeni, da se večino časa odločamo za obroke, ki telesu dajejo energijo in hranila, hkrati pa si dovolimo, da prehrana sledi našemu življenjskemu ritmu.

V vsakdanjem tempu pogosto nimamo časa za zapleteno načrtovanje ali dolgotrajno kuhanje. Prav zato je pomembno, da zdravo prehrano razumemo kot nekaj, kar se lahko prilagaja – enostavni obroki, doma pripravljena hrana, a tudi občasni hitrejši obroki so lahko del uravnoteženega pristopa.

Zdrava prehrana kot del vsakdana pomeni tudi, da se odrečemo občutku, da mora biti vsak obrok popoln. Namesto tega se osredotočimo na celoto – na to, kako se prehranjujemo skozi daljše obdobje. Takšen pogled zmanjšuje pritisk in omogoča bolj sproščen odnos do hrane.

Pomemben del vsakdanjega prehranjevanja je tudi zavedanje lastnih potreb. To vključuje poslušanje telesa, prepoznavanje lakote in sitosti ter spoštovanje občutka, kdaj potrebujemo več energije in kdaj manj. Takšen odnos do hrane gradi zaupanje in podpira dolgoročno dobro počutje.

Ko zdrava prehrana postane del vsakdana, ne deluje več kot obveznost ali projekt, temveč kot nekaj samoumevnega, kar se skozi življenje spreminja, a ostaja v podporo telesu in počutju.

Ravnovesje namesto pravil

Eden največjih izzivov pri prehrani je občutek, da moramo slediti določenim pravilom. A zdrava prehrana ne temelji na prepovedih, temveč na ravnovesju. Vključuje raznoliko hrano, različne okuse in prilagajanje trenutnim potrebam.

Ravnovesje pomeni, da si lahko privoščimo tudi manj hranljive obroke, ne da bi imeli ob tem slabo vest. Pomembno je, kaj jemo večino časa, ne pa posamezne izjeme.

Redni obroki in poslušanje telesa

V vsakdanjem tempu se pogosto zgodi, da obroke preskakujemo, jemo neredno ali mimogrede. Obveznosti, hiter ritem in pomanjkanje časa nas hitro odmaknejo od poslušanja lastnega telesa. A prav redni obroki igrajo pomembno vlogo pri ohranjanju energije, zbranosti in splošnega dobrega počutja.

Redno prehranjevanje pomaga telesu vzpostaviti ritem. Ko telo ve, da bo hrana na voljo, lažje uravnava energijo in signale lakote. Neredni obroki ali dolga obdobja brez hrane lahko vodijo v nihanja energije, večjo utrujenost ali nenadno močno lakoto, zaradi katere se težje odločamo zavestno.

Poslušanje telesa pomeni, da se naučimo prepoznavati njegove signale. Lakota ni sovražnik, temveč informacija, da telo potrebuje energijo. Prav tako je pomembno prepoznati sitost in si dovoliti zaključiti obrok, ko je telo zadovoljno – ne nujno takrat, ko je krožnik prazen.

Zdrav odnos do hrane vključuje tudi sprejemanje dejstva, da se potrebe po hrani spreminjajo. V določenih obdobjih potrebujemo več energije, drugič manj. Poslušanje telesa pomeni prilagajanje tem spremembam brez občutka krivde ali nadzora.

Redni obroki in zaupanje telesu ne temeljijo na strogih pravilih, temveč na pozornosti do sebe. Ko si dovolimo jesti takrat, ko smo lačni, in se ustaviti, ko smo siti, gradimo bolj sproščen in stabilen odnos do hrane, ki dolgoročno podpira zdravje in dobro počutje.

Prilagajanje življenjskemu ritmu

Zdrava prehrana v vsakdanjem življenju mora biti prilagodljiva. Včasih imamo več časa za kuhanje, drugič manj. Pomembno je, da si dovolimo poenostaviti – tudi hitrejši obroki so lahko uravnoteženi, če jih sestavimo premišljeno.

Prilagajanje pomeni tudi sprejemanje dejstva, da prehrana ne bo vedno enaka v vseh življenjskih obdobjih.

Hrana kot podpora, ne pritisk

Hrana ni le gorivo za telo, temveč tudi del kulture, druženja in užitka. Zdrav življenjski slog vključuje odnos do hrane, ki ni obremenjen s krivdo ali stalnim občutkom, da delamo nekaj narobe.

Ko hrano dojemamo kot podporo in ne kot vir stresa, postane zdrava prehrana bolj naraven del vsakdana.

Zdrava prehrana kot del celote

Zdrava prehrana je pomemben del zdravega življenjskega sloga, vendar ne obstaja ločeno od gibanja, počitka in duševnega počutja. Ko jo vključimo v širšo sliko skrbi zase, postane bolj smiselna in lažje vzdržna.

Ne gre za popolnost, temveč za ravnovesje, ki podpira naše telo in vsakdanje življenje.

Tudi v mesecu juliju nadaljujemo z rekreativnim igranjem nogometa na umetni travi pri OŠ Prežihovega Voranca.

📅 Vsako nedeljo
🕓 Od 16.00 do 18.00

Vabljeni vsi ljubitelji nogometa, rekreacije in dobre družbe, ne glede na starost ali nogometno predznanje. Namen srečanj je sproščeno druženje, gibanje in ohranjanje športnega duha v prijetnem vzdušju.

☔ V primeru slabega vremena bo rekreacija potekala v dvorani DTK.

Pridružite se nam, pripeljite tudi prijatelje in skupaj poskrbimo za aktivne nedeljske popoldneve!

Se vidimo na igrišču!

Skrb za duševno zdravje ni nekaj, kar bi prišlo na vrsto šele, ko se pojavijo večje težave. Je del vsakodnevne skrbi zase in pomemben temelj zdravega življenjskega sloga.

Povezanost telesa in duševnega počutja

Telo in duševno počutje delujeta kot celota in drug na drugega vplivata bolj, kot se pogosto zavedamo. Dolgotrajen stres, napetost ali čustvena preobremenjenost se ne kažejo le v mislih, temveč tudi v telesu – skozi utrujenost, nemir, slabši spanec ali pomanjkanje energije. Podobno pa se slabo telesno počutje pogosto odraža tudi na razpoloženju in splošnem počutju.

Po drugi strani gibanje, kakovosten spanec, redni obroki in počitek ne vplivajo le na fizično zdravje, temveč tudi na to, kako se počutimo psihično. Že manjše spremembe v skrbi za telo lahko pomagajo zmanjšati napetost, izboljšati razpoloženje in okrepiti občutek notranje stabilnosti.

Zato skrb za telo in skrb za duševno zdravje ne moreta obstajati ločeno – med seboj se dopolnjujeta in podpirata v vsakdanjem življenju.

Vsakdanji pritiski in ritem sodobnega življenja

Sodobni način življenja pogosto prinaša hiter tempo, veliko obveznosti in občutek, da moramo biti nenehno dosegljivi. Takšen ritem lahko vodi v kronični stres, utrujenost in občutek preobremenjenosti. Skrb za duševno zdravje pomeni tudi, da prepoznamo, kdaj je vsega preveč, in si dovolimo upočasniti.

Včasih že majhne spremembe v vsakdanjem ritmu – redni odmori, jasnejša ločnica med delom in prostim časom ali več časa zase – pomembno prispevajo k boljšemu počutju in večji notranji umirjenosti.

Majhni koraki za boljše duševno ravnovesje

Skrb za duševno zdravje ne zahteva velikih ali zapletenih sprememb. Pogosto se začne z majhnimi koraki, ki jih lahko vključimo v vsakdan:

• dovolj spanja in počitka,
• trenutki tišine ali umiritve,
• redni odmori čez dan,
• pogovor z bližnjimi,
• dejavnosti, ki nam prinašajo zadovoljstvo ali občutek smisla.

Ti koraki morda niso vedno opazni, a imajo dolgoročen vpliv na notranje ravnovesje in odpornost na stres.

Skrb zase brez občutka krivde

Posvečanje času zase ni sebičnost, temveč pomemben del zdravega življenjskega sloga. Skrb za duševno zdravje pomeni tudi, da si dovolimo počitek, postavimo meje in ne stremimo k nerealnim pričakovanjem do sebe.

Ko si dovolimo prisluhniti svojim potrebam, lažje ohranjamo ravnovesje tudi v zahtevnejših obdobjih in se lažje soočamo z izzivi vsakdana.

Duševno zdravje kot del celote

Duševno zdravje je neločljiv del zdravega življenjskega sloga in ga ne moremo obravnavati ločeno od telesa, vsakdanjih navad in življenjskih okoliščin. Tako kot telo potrebuje gibanje, počitek in uravnoteženo prehrano, tudi duševno počutje potrebuje prostor, čas in pozornost. Vse te sestavine se med seboj prepletajo in vplivajo ena na drugo.

Na naše duševno zdravje vplivajo odnosi, delovno okolje, življenjski tempo in pričakovanja, ki jih imamo do sebe. Kadar je eno področje dlje časa zanemarjeno, se to pogosto odrazi tudi drugje. Zdrav življenjski slog zato pomeni celosten pristop, ki vključuje skrb za telo in notranje ravnovesje hkrati.

Ne gre za popolnost ali stalno kontrolo, temveč za razumevanje, prilagajanje in sprejemanje dejstva, da se naše potrebe skozi življenje spreminjajo. Takšen odnos do sebe omogoča dolgoročno podporo zdravju, dobremu počutju in kakovosti življenja.

📅 Vsako nedeljo
🕓 Od 16.00 do 18.00

Vabljeni vsi ljubitelji nogometa, rekreacije in dobre družbe, ne glede na starost ali nogometno predznanje. Namen srečanj je sproščeno druženje, gibanje in ohranjanje športnega duha v prijetnem vzdušju.

☔ V primeru slabega vremena bo rekreacija potekala v dvorani DTK, zato nogomet odpade le izjemoma.

Pridružite se nam, pripeljite tudi prijatelje in skupaj poskrbimo za aktivne nedeljske popoldneve!

Se vidimo na igrišču!

A gibanje v vsakdan ne pomeni nujno dodatnega časa ali posebnega termina. Velikokrat gre za drugačen pogled na gibanje – kot nekaj, kar se lahko zgodi znotraj dneva, takšnega, kot je.

Gibanje ni nujno ločen del dneva

Veliko ljudi gibanje še vedno dojema kot dejavnost, ki zahteva poseben čas in prostor. V resnici pa je gibanje lahko prepleteno z vsakodnevnimi opravili. Hoja, stopnice, raztezanje ali premikanje med opravki so oblike gibanja, ki so že del našega dne, le da jih pogosto ne prepoznamo kot take.

Ko gibanje ne zahteva dodatne organizacije, ga lažje vključimo in tudi lažje ohranimo.

Ko časa ni veliko

V obdobjih, ko je časa manj, gibanje pogosto odpade prvo. Dnevi so polni obveznosti, urniki natrpani, misli razpršene, in takrat se zdi, da za gibanje preprosto ni prostora. Pogosto imamo občutek, da če ne moremo narediti “dovolj”, potem raje ne naredimo ničesar.

A prav v takšnih obdobjih so majhni premiki še posebej pomembni. Kratek sprehod, nekaj minut raztezanja ali preprosto več gibanja med opravki lahko pomaga razbremeniti telo in um. Gibanje v teh trenutkih ni namenjeno izboljšanju forme ali doseganju ciljev, temveč podpori – da se lažje soočimo z napornim dnem.

Pomembno je, da opustimo miselnost, da mora biti gibanje dolgotrajno ali intenzivno, da bi imelo učinek. Tudi kratki premiki imajo vrednost in lahko dolgoročno prispevajo k boljšemu počutju.

Gibanje tam, kjer že smo

Namesto iskanja dodatnega časa lahko pogledamo, kje se gibanje že skriva v našem dnevu. Hoja do trgovine, več gibanja po opravkih, stopnice namesto dvigala ali gibanje med gospodinjskimi opravili so primeri, kjer se gibanje zgodi spontano.

Takšno gibanje se zlije z vsakdanom in ne deluje kot dodatna obveznost.

Prilagajanje dnevu in energiji

Ni vsak dan enak. Včasih imamo več energije, drugič manj. Gibanje lahko temu prilagodimo – od daljšega sprehoda do kratkega raztezanja ali počasnejšega tempa.

Gibanje naj podpira počutje, ne pa da postane še ena naloga na seznamu.

Gibanje kot navada

Ko gibanje postane navada, ne zahteva več posebnega načrtovanja ali motivacije. Postane del dnevnega ritma – nekaj, kar se zgodi skoraj samodejno. Kratek sprehod po kosilu, raztezanje zjutraj ali več gibanja med opravki sčasoma postanejo nekaj samoumevnega.

Navade se ne oblikujejo čez noč. Nastajajo postopoma, skozi ponavljanje in prilagajanje. Pomembno je, da si dovolimo, da se gibanje razvija v našem tempu, brez pritiska in brez primerjanja z drugimi.

Ko gibanje postane navada, je tudi lažje vztrajati v obdobjih, ko imamo manj energije ali časa. Takrat gibanje ne deluje kot dodatna obveznost, temveč kot podpora, ki nam pomaga ohranjati ravnovesje v vsakdanu.

Dovolj je, da začnemo

Za vključevanje gibanja v vsak dan ni potreben popoln načrt. Dovolj je, da začnemo tam, kjer smo, in z majhnimi koraki. Tudi kratki premiki štejejo in se sčasoma povežejo v večjo celoto.

Dogodek bo namenjen prijetnemu druženju, gibanju in spodbujanju aktivnega življenjskega sloga tudi v zrelejših letih. Udeleženci se bodo lahko preizkusili v sedeči odbojki, ki je zabavna, vključujoča in starostnikom prijazna oblika rekreacije. Pri tem niso najpomembnejši rezultati, temveč sodelovanje, dobra volja in veselje do gibanja.

Prireditev bo odlična priložnost za sklepanje novih poznanstev, krepitev ekipnega duha ter ustvarjanje lepih skupnih spominov. Za prijetno in spodbudno vzdušje bodo poskrbeli udeleženci, spremljevalci in organizatorji.

Vabljeni, da se nam pridružite, navijate za nastopajoče in skupaj z nami preživite aktiven ter nasmejan dan!